URADNO IME: Šri Lanka Prajatantrika Samajavadi Janarajaya
DRŽAVNA UREDITEV: predsedniška republika
POVRŠINA: 65.610 km2
ŠTEVILO PREBIVALCEV (2004): 19.218.000
GLAVNO MESTO: Kolombo
DENARNA ENOTA: šrilanska rupija (LKR)
URADNA JEZIKA: singalski, tamilski
BDP: 20.055 mil. USD
NAJVIŠJI VRH: Pidurutalagala, 2524 metrov
PODATKI O VIZUMU:
ČASOVNI PAS:
VREMENSKI PODATKI:
LEGA IN POVRŠJE: Šri Lanka leži na istoimenskem otoku (nekdanji Cejlon) v južni Aziji, ob južnem koncu Dekanskega polotoka; od podceline jo ločuje 64-140 km širok Palkov preliv. Okoli 435 km dolg in do 225km širok otok je geološko del Dekanskega polotoka, zgrajen iz predkambrijskih granitov, gnajsov in kvarcitov. Samo na S in SZ so na površju mlajše plasti terciarnih apnencev, na katerih je razvit tropski kras.
PODNEBJE: je ekvatorialno, pod izrazitim vplivom monsunov. Od sredine maja do septembra prevladuje jugozahdni monsun, ki prinaša največ padavin jugozahodnim delom in Osrednjemu višavju.
DRŽAVNA UREDITEV: po ustavi s 7.9.1978 je Šrilanka predsedniška republika v Commonwealthu. Volilno pravico imajo vsi šrilanski prebivalci, starejši od 18 let. Predsednika republike izvolijo na splošnih volitvah za šest let.
ZGODOVINA: V 5 stol. n. št. So se iz severne Indije preselili Singalci (legendarni kralj Vijaya) in staroselske Vede pregnali v notranjost otoka. V 4. stol. pr. n. š. So ustanovili močno držano s središčem v Anuradhapuri (do 993), v času indijskega vladarja Ašoke (okoli 269-232 pr. n. š.) pa so iz Indije sprejeli budizem. Od 7. stol. Naprej so se sengalski vladarji vmešavali v dinastične spore v južni Indiji, dolkler ni otoka 993-1017 osvojila taminska rodbina Chloa. Singalci so se 1070 spet osamosvojili in prestolnico prestavili v Polonnaruwo (do 1236). V 14.stol je enotna država ratpadla na več delov, mdr. Kotte na Z in Kandy v osrednjem delu, medtem ko je na severu otoka v začeku 14. stol. nastala tamilska država s prestolnico v Nallurju, kamor so se doseljevali Tamilci iz južne Indije. Iz tega obdobja izvira globoka razcepljenost otoka na singalski in tamilsi del. Že v 10. stol. So na otoku zrasle naselbine arabskih trgovcev, kot prvi evropejci pa so prišli Portugalci (1505) in na zahodni obali ustanovili več trgovskih postojank. VB je 1.1.1802 ves otok razglasila za kronsko kolonijo, vendar so kolonijo Kandy v notranjosti ovojili šele 1815. Kolonija Cejlon je 1931 dobila notranjo avtonomijo in 4.2.1948 popolno neodvisnost ter postala parlamentarna monarhija v okviru Commonwealtha. Z novo ustavo je dotedanji Cejlon 22.5.1972 postal Republika Šrilanka („srečna dežela Lanka“), po sprejetju sedanje ustrave (31.8.1978) pa 7.9.1978 Demokratična socialistična republika Šrilanka.
GOSPODARSTVO: Kljub dolgoletni državljanski vojni se je gospodarstvo po osamosvojitvi razvijalo razmeramo uspešno. Po koncu državljanske vojne si je gospodarstvo hitro opomoglo, spet je oživel turizem (do katastrofe 26.12.2004), v zadnjih letih so tudi privatizirali velik del državnih podjetij in izvedli liberalizacijo dotlej razmeroma zaprtega gospodarstva.
KMETIJSTVO: Šrilanka ima 895.000 ha njiv ( 13.6%površine, od tega 756.000 ha riževih polj). 1.02 mil. ha trajnih nasadov (15.5%) ter 440.000 ha pašnikov (6.7%); umetno namakajo 667.00ha. Najpomembnejši kmetijski pridelki so čaj, ki ga pridelujejo vse do 2000 m n. v. ( najboljši pridelek nad 1200 m), kokosovi orehi (predvsem ob zahodni in južni obali) in kavčuk v notranjosti jugozahodnega dela otoka. Za prehrano prebivalstva je daleč najpomembnejši riž, ki ga pridelajo dovolj za domače poterbe, pridelujejo pa še sladkorni trst, povrtnine in razlino tropsko sadje. Za izvoz pridelujejo tudi začimbe ( poper, nagljnove žbice, cimet in muškatov oreh). Živinoreja je v primerjavi s poljedljstvom skromna (govedo, bivoli, koze, perutnina).
RIBIŠTVO: je zelo pomembno za prehrano prebivalcev obalnih naselij.
RUDARSTVO IN ENERGETIKA: Instalirana moč vseh elektrarn je 2223 MW: okoli 20% električne energije pridobijo iz HE, predvsem na reki Mahaweli, drugo v TE na uvoženo nafto in premog.
INDUSTRIJA: Za izvoz so napomembnejše tekstilna in oblačilna (48% vrednosti izvoza), ter gumarska industrija.
TURIZEM: je pomemben vir deviz in drugih prihodkov, a ga je močno pizadel tsunami decembra 2004
PROMET: cest je 11.650 kilometrov, največje pristanišče je Kolombo. Mednarodno letališče je Bandaranaike International, nacionalni prevoznik je SriLankan Airlines.
Turistična agencija Odpelji.se
opis Šri Lanka